Športno društvo Randonneurs Slovenija

je krovna randonneurska organizacija u Republiki Sloveniji, ki je tudi nevladna organizacija v javnem interesu in članica svetovne randonneurske organizacije (ACP in BRM).

Randonneurstvo se je v Sloveniji s prvim brevetom pojavilo leta 2007, kot društvo pa je bilo ustanovljeno leta 2011 z imenom Športno društvo Randonneurs Slovenija.

V Športnem društvu Randonneurs Slovenija se ukvarjamo z organizacijo brevetov v Sloveniji in nudenjem administrativne, logistične in druge pomoči ostalim organizatorjem brevetov v Sloveniji. Vsako leto je v Sloveniji organizirano večje število brevetov v razdaljah od 200 do 1200 km, v ponudbi imamo tudi permanentne brevete. Člani društva smo tudi redni udeleženci največjega randonneurskega dogodka na svetu, breveta Pariz – Brest – Pariz (PBP), ki se ga udeležujemo od leta 2007 naprej.

Člani društva se udeležujemo tudi brevetov v tujini, med drugim tudi najdaljših in najbolj markantnih v Evropi. Poleg PBP so to še:

• LEL (London – Edinburgh – London; VB, 1450 km),
• MGM, (Madrid – Gijon – Madrid; Španija, 1230 km),
• Giro Ciclistico delle Republiche Marinare (Italija, 2200 km; Benetke – Genova – Pisa – Amalfi – Benetke),
• 1001 milja (Italija, 1600 km),
• Ronde Alienor d’Aquitaine (Po Akvitaniji, Francija, 1230 km),
• Tour Blanc Rando (gorski brevet okoli Mont Blanca, Italija, Francija, Švica, 1000 km, 16000 vm),
• Krug oko Srbije (Srbija, 1010 km),
• 6 prestolnic / 6 kultur (Šalovci – Ljubljana – Zagreb – Budimpešta – Bratislava – Dunaj – Šalovci, 1280 km),
• …

Naše društvo ima svojo vizijo in poslanstvo, za svoje člane pa ima tudi posebne nagrade, ki so odvisne od števila prevoženih brevetov letno (randonneurska vrtnica, klubska vrtnica, mesečnik, …).

Rekorder društva po številu prevoženih kilometrov v koledarskem letu je

• David Černetič, ki je leta 2017 prevozil 12250 km in s tem prejel diamantno vrtnico, ki se podeljuje članu, ki je prevozil 11000 km ali več.

Edina druga prejemnika diamantne vrtnice sta še:

• Tanja Kavčič, ki je leta 2014 prevozila 11003 km in je rekorderka med ženskami in
• Andrej Zaman, prejšnji rekorder, ki je leta 2014 prevozil 12053 km.

Rekorder društva v najdaljšem prevoženem brevetu je:

• Andrej Zaman, ki je leta 2018 prevozil 2463 km dolg brevet Ex Yu Balkan Party super brevet.

Od ustanovitve leta 2011 do februarja 2026 je društvo vodil Marko Baloh, trenutno vodstvo pa sestavljajo:

Andrej Zaman, predsednik

ter člana upravnega odbora

Bojan Trajković in

Matej Činkole.

Skupščina društva je 7. februarja 2026 dvema našima članoma podelila tudi naziv Častni član. To prestižno priznanje sta prejela:

Marko Baloh

• eden izmed ustanovnih članov društva,
• oseba, ki je pripeljala idejo brevetov v Slovenijo,
• dolgoletni predsednik društva, od ustanovitve leta 2011, torej 15 let.

in

Zdenko Hovnik

• eden izmed ustanovnih članov društva,
• gonilna sila na področju informatike in statistike ter vseh možnih in nemožnih povezav,
• skrbnik in urejevalec spletne strani,
• član društva, ki smo ga vsa ta leta ”bombardirali” z idejami in ”maltretirali” z dodatnim delom,
• neutruden z vsem izjemnim delom, ki ga je opravil in ga do nadaljnjega še opravlja.

Kaj je to brevet?

Brevet ali z drugim imenom »Randonee« je organizirana ekstremno dolga kolesarska vožnja. Kolesarji, ki se jim v tej disciplini lahko reče Randonneurji, potujejo po določeni, toda neoznačeni trasi (dolžine od 200 do 1.400 km in več), skozi določene kontrolne točke in morajo zaključiti vožnjo znotraj določenega časovnega limita. Ti časovni limiti so sicer zahtevni, vendar dovoljujejo vožnjo v udobnem tempu – torej ni nobene zahteve, da bi se kolesarilo z dirkaško hitrostjo ali da bi se uporabljale taktike s cestnih kolesarskih dirk.

Randonee je francoska beseda, ki se lahko prevede z »dolgo potovanje«. Brevet pa pomeni potrdilo in se nanaša na kontrolni kartonček, ki ga randonneurji nosijos seboj in morajo biti požigosani na kontrolnih točkah.; nanaša pa se tudi na dogodek sam, to je certificirana vožnja.

Randonneurji ne tekmujejo z drugimi kolesarji. Randonee je test vzdržljivosti, samozadostnosti in kolesarskih sposobnosti posameznika. Kolesarji morajo s seboj nositi oblačila za različne vremenske razmere, rezervne dele in orodje za morebitna popravila kolesa. Breveti mnogokrat vključujejo nočno vožnjo, v takih primerih morajo biti kolesa opremljena z lučmi za nočno vožnjo, rezervne žarnice, baterije in reflektivna oblačila (ki se svetijo v temi). Breveti ne zahtevajo nobenih posebnih koles, običajno se uporabljajo dirkalna kolesa ali hitra touring kolesa. Kolesa imajo običajno nastavke kot sta prtljažnik in blatniki.

Tipi brevetov

Klasične dolžine brevetov so 200, 300, 400 in 600 km (obstajajo pa še daljši 1000 in 1200 km dolgi breveti in še daljši). V enem letu opraviti vse štiri tipe brevetov pomeni opraviti »serijo« in tisti randonneur, ki to opravi dobi naziv »Super randonneur«. Da se kvalificirajo za Paris-Brest-Paris, morajo randonneurji opraviti celotno serijo v istem letu kot poteka PBP.

Časovni limiti

• 200 km – 13 ur in 30 minut
• 300 km – 20 ur
• 400 km – 27 ur
• 600 km – 40 ur
• 1000 km – 75 ur
• 1200 km – 90 ur
• 1264 km (6 prestolnic / 6 capitals) – 94 ur 48 minut
• 1400 km – 118 ur 40 minut
• …

Vir: Wikipedija, ACP, BRM

Osnovna pravila randonneurske vožnje

Tako kot ima tekmovalno kolesarstvo svojo etiko (npr. da se ne napada, ko ima nasprotnik defekt), tako ima nepisana pravila tudi randonneurska vožnja:

• Predvsem bodi vljuden, torej uvideven do drugih. Agresivnost, ki ima svoje mesto v tekmovalnem kolesarstvu, le-tega nima v randonneurskem načinu vožnje. Poskusi biti ambasador kolesarstva na splošno, svojega kluba in svoje države.
• Če si nekaj časa vozil v manjši skupini in so se vsi izmenjevali na čelu skupine in narekovali tempo, poskusite zaključiti brevet skupaj. To naj bi vključevalo tudi postanke ob defektih (razen če ima kolesar veliko defektov zaradi starih plaščev ali neprimerne opreme).
• Napadanje NI del tega športa! Če kdo odpade od skupine, ker ne more več zdržati tempa skupine, naj bo temu tako. Toda nenadna pospeševanja z namenom, da bi se »otresel« ostalih kolesarjev, ni vljudno. Iz istega razloga na brevetu ni zaključnega sprinta: vsi kolesarji v skupini so razvrščeni na istem mestu in z istim časom. (Medtem ko na kolesarski dirki potreba po določitvi zmagovalca zahteva kompleksno opremo s katero se določi zmagovalca, včasih samo za nekaj mm.)
• Izogibaj se nevarnim situacijam. Upoštevaj pravila organizatorja. To pomeni tudi upoštevati cestno prometne predpise – upoštevaj stop znake in rdeče luči! Vozi v skupini le s kolesarji, ki sodelujejo na brevetu. Če vašo skupino dlje časa spremlja avto, posebej ponoči, pomeni, da je nekaj narobe – če se najdeš v spremljavi ilegalnega spremljevalnega vozila, se odpelji naprej ali ga pusti predse, nikakor pa ne ostani v ilegalno spremljani skupini. Kazen, ki je predvidena za tak prekršek, bo več kot le izničila prednost, ki jo imaš z vožnjo v taki skupini.
• Obnašaj se prijateljsko do prostovoljcev in sodnikov. Poslušaj njihova navodila. Zahvali se jim za njihov trud in čas. To ti vzame le sekundo ali dve. Brez njih ne bi mogel sodelovati na tem lepem brevetu.
• Zaključi brevet! Cilj je izvesti najboljšo možno vožnjo v danih okoliščinah. Voziti prehitro in kasneje odstopiti, ker ne moreš doseči svojega želenega časa, je najhujša napaka.

Ta pravila veljajo za randonneurstvo na splošno. Zabavaj se, vozi hitro, če ti to ustreza, preizkušaj svoje sposobnosti in sposobnosti drugih, toda zapomni si – TO NI DIRKA!

Bodi ponosen randonneur!

Zgodovina PBP

Prvič se je dirka Pariz-Brest-Pariz odvila daljnega leta 1891, kar 12 let pred prvim Tour de Francem. 1200 km dolga dirka je najstarejša cestna kolesarska dirka, ki se danes še vedno odvija v rednih intervalih – vsaka štiri leta. Začne se ne SV strani francoske prestolnice, potuje 600 km do pristaniškega mesta Brest in se vrne po isti trasi. 90-urni časovni limit poskrbi za to, da le dobro pripravljeni in dovolj srčni kolesarji zaslužijo prestižno medaljo »PBP Finisher« in njihovo mesto je vpisano v veliko knjigo vseh, ki so prevozili dirko od njenega začetka do danes. Od začetka je bila dirka namenjena kolesarjem profesionalcem, v sredini 20. stoletja pa se je razvila v »randonnee« oz. »brevet« z merjenjem časov za najboljše kolesarje amaterje oz. rekreativce.

Leta 1891 je bila organizirana ekstremno dolga dirka Bordeaux – Paris, ki je s svojimi 572 km povzročila velik interes občinstva in prodaja časopisov v dneh pred in po dirki je zrasla v nebo. Urednik časopisa Petit Journal g. Pierre Griffard, tudi sam kolesarski navdušenec, se je odločil organizirati še težjo dirko in za poletje 1891 je bila napovedana dirka PBP dolga 1200 km. Vsak od kolesarjev je lahko imel pomoč desetih plačanih pomočnikov, ki so bili razporejeni po progi (le redki dobro sponzorirani tekmovalci so si to pomoč lahko v resnici privoščili). 6. septembra 1891 se je 206 hrabrih kolesarjev podalo v neznano, saj so mnogi govorili, da človeško telo ne bo preneslo takega napora. Prvi je med legende PBP vstopil zmagovalec Charles Terront po 72 urah vožnje. Skoraj polovica udeležencev je dirko zaključila v naslednjih dnevih. Poleg denarnih nagrad do 17. mesta, so vsi, ki so dirko končali, prejeli spominsko medaljo z vgraviranim imenom in časom. Tako je bila rojena legenda PARIZ-BREST-PARIZ.

Naslednje dirke so se odvijale vsakih 10 let, kar naj bi odražalo tudi težavnost dirke same. Dirka se je odvila še v letih 1901, 1911, 1921, 1931, 1948 in 1951. Zmagovalec druge dirke leta 1901 je bil Maurice Garin, ki je kasneje zmagal tudi prvi Tour de France v zgodovini leta 1903. z drugo dirko so se tekmovalcem – profesionalcem pridružili tudi amaterji oz. rekreativci. Le-tem pa so leta 1931 prepovedali start, zato je vstopil Audax Club Parisien – ACP (ki še danes organizira dirko) in je organiziral 1200 kilometrski »brevet« oz. preizkušnjo za amaterje. Zanimivost dirke profesionalcev tega leta je, da se je končala s sprintom peterice izmučenih kolesarjev na velodromu v Parizu, ki ga je dobil Avstralec Hubert Opperman. Tega leta je PBP končala tudi prva dama in sicer gdč. Paulette Vassard s casom 93 ur. Konkurenti ACP Union des Audax Parisiens (UAP) so en dan kasneje organizirali randonneur PBP, v katerem se je vozilo stalno v eni skupini – po principu vsi za enega, eden za vse. Skupina je prispela v Pariz 85 ur po startu. UAP je organizirala PBP Audax vsakih 5 let po letu 1951.

Leta 1951 je bilo zadnje leto, ko je bila PBP organizirana kot dirka za profesionalce. Kljub deževnemu vremenu je bila dirka zelo hitra, saj se je veter v hrbet ob prihodu prvih v Brest obrnil za 180 stopinj in nazaj grede so kolesarji imeli ponovno veter v hrbet! Zmagal je Francoz Maurice Diot s casom 39 ur, po tem, ko je v predmestju Pariza galantno počakal menjavo kolesa konkurenta Mullerja in ga na velodromu Parc des Princes odšprintal za nekaj cm. Po letu 1951 je bilo še nekaj poskusov organizirati dirko profesionalcev, vendar je bil interes le-teh vse manjši.

Tako je Audax Club Parisien nadaljeval z organiziranjem »randonneurske« preizkušnje, ki je bila organizirana v letih 1934, 1948, 1951, 1956, 1961, 1966, 1971, 1975, 1979, 1983, 1987, 1991, 1995, 1999 in 2003. V letih 1961, 1966 in 1975 so se zgodile nesreče s smrtnimi žrtvami, zato se je organizator odločil, da zapusti staro traso po »Veliki zahodni cesti« N12 in nastala je današnja trasa dirke po bolj mirnih podeželskih cestah, ki pa je bolj hribovita. Leta 1979 so uvedli še eno novost – kvalifikacije za PBP, na start se je lahko podal le kolesar, ki je v istem letu opravil s serijo Super Randonneur (breveti 200, 300, 400 in 600 km). Štart so zaradi gneče na cestah prestavili iz osrčja Pariza v predmestje St. Quentin-En-Yvelines, čas starta pa iz istega razloga v nočne ure. PBP je postala najbolj množično obiskana tovrstna preizkušnja na svetu – v letu 1999 je bilo 3.573, v 2003 pa kar 4.184 udeležencev iz 25 držav, prvič je bilo število tujcev večje od števila sodelujočih Francozov. Cilj je doseglo kar 85,2 % udeležencev.

Kljub temu, da so se mnoge okoliščine spremenile skozi leta, izziv ostaja isti, kolesar na svojem kolesu poskuša doseči nemogoče – kar najhitreje prevoziti 1200 km v borbi s kilometri, dežjem, vetrom, pripeko, vzponi in spusti. Dirka je vsekakor ekstremno težka in ni prav za vsakega. Zato pa vsak PBP postreže s svojimi zgodbami o pogumu, zlomu in zmagi nad samim sabo in od tod tudi legendarni status dirke.

Naslednja izvedba PBP leta 2027 bo potekala po novi trasi in bo zato še bolj atraktivna!

Gremo?

Seveda, Randonneurji iz Slovenije bomo sigurno na štartu!

Organizacija brevetov

Organizatorji do 15. septembra pošljejo predloge za izvedbo brevetov v naslednjem letu. Upravni odbor prijave pregleda in sestavi koledar brevetov za naslednje leto oz. pozove organizatorje k usklajevanju terminov, če je to potrebno. Končni koledar se objavi na spletni strani, organizatorje pa obvesti o izbiri.

V začetku oktobra se termine pošlje na ACP (Audax Club Parisien) in BRM (Brevets Randonneurs Mondiaux) v potrditev in uvrstitev v svetovni koledar. Obstajata dva ločena svetovna koledarja. Eden je za brevete do vključno 1000 km (ACP), drugi pa za 1200 km in več (BRM).

ŠD Randonneurs Slovenija je bilo ustanovljeno kot krovno društvo, kot vezni člen med društvi, ki organizirajo brevete v Sloveniji in ACP. Zato je nujno, da je vsaj en član iz društva, ki je organizator, tudi član ŠD Randonneurs Slovenija. Organizator poda izjavo, da to osebo (ki s pooblastilom soglaša) pooblašča glede komunikacije s ŠD Randonneurs Slovenija na nivoju dotičnega breveta. Ta oseba se potem v informacijskem sistemu ŠD Randonneurs Slovenija zabeleži in pooblasti za administracijo podatkov o brevetu, pripravo finančnega poročila, kakor tudi za izdajanje računov udeležencem oziroma računovodsko ustrezno beleženje finančnih transakcij. Na enak način se izvaja organiziranje brevetov s strani članov ŠD Randonneurs Slovenija. 

Za organizacijo breveta je potrebno nekaj dobre volje, precej časa, nekaj pomočnikov za startne/ciljne aktivnosti ter za ostale potrebne postopke. Trasa lahko odstopa 10% od predvidene. Torej trasa 200 km breveta je lahko dolga do največ 220 km, čeprav je zelo priporočljivo, da je trasa dolga le malo več kot 200 km. Smiselno enako velja tudi za druge razdalje (300, 400, 600 in 1000 km). Pri 1200 in več km dolgih brevetih se dodatnim km doda tudi dodaten čas (npr brevet 6 prestolnic / 6 capitals je dolg 1264 km in ima namesto 90 ur časovni limit 94 ur in 48 minut).

Po trasi mora biti narejen natančen gps v programu RideWithGPS, in sicer v celoti in po posameznih trasah oz. med posameznimi kontrolnimi točkami. Trasa mora biti pregledana pred objavo trase za dotičen brevet.

Vse nadaljnje informacije dobite na randonneurs.slovenija@gmail.com.