Klasični brevet v dolžini najmanj 600 km, z najmanj 8000 višinskimi metri in s časovnim limitom 40 ur, je eden izmed pogojev za pridobitev najvišjega priznanja svetovne randonneurske zveze, to je R10000. Seveda so tu še drugi pogoji, a ta je eden izmed najtežjih.

Kdor ima rad valovito traso, bo sigurno užival, saj noben od vzponov ni pretirano težak. Je pa res, da si sledijo eden za drugim.

Štartamo v naši bazi v Prvačini in že kmalu nas čaka prvi vzpon do Štanjela (naprej jih raje ne štejte). Po krajšem spustu je tu že naslednji vzpon. Štjak, Tabor in Vrabče so vasice na grebenu, s katerega je izjemen razgled, Desno proti morju, levo proti Vipavski dolini, Nanosu, Trnovski planoti, …Do prve kontrolne točke v Postojni nas čaka nekaj spusta, pa nekaj vzpona in v takih intervalih naprej.

Nadaljujemo mimo Rakovega Škocjana, ki je del Notranjskega parka. Rakov Škocjan je kraška dolina ob severnem vznožju Javornikov, nastala z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame. To dokazujeta 42 m visoki Mali naravni most, 37 m visoki Veliki naravni most ter soteski za njima. Sledi vožnja skozi, Rakek, Unec in Cerknico, za Grahovim pa nas čaka vzpon na Bloško polico in kasneje vožnja mimo Bloškega jezera. Do naslednje kontrolne točke, ki je v kraju Rašica (tam je rojstna hiša slovenskega pisatelja Primoža Trubarja) je potem pretežno spust.

Po kratki ravnini nas ponovno čaka nekaj gordolčkanja do vasi Krka, kjer je malo stran izvir reke Krke. To je najdaljša reka v Sloveniji, katere tok je v celoti v Sloveniji. Le malo naprej pridemo v Muljavo, ki je rojstni kraj slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. V Ivančni Gorici gremo naprej po stari regionalni cesti, ki je bila pred izgradnjo avtoceste glavna prometna žila proti Balkanu. Do Otočca, kjer je tretja kontrolna točka otok na reki Krki, gremo še skozi Trebnje, Novo mesto pa le oplazimo.

Brez vzpenjanja seveda ne gre, a med Šentjernejem, Kostanjevico na Krki (kmalu za tem zavijemo proti severu) in Krškim je res sama ravnina. V Brestanici se zapeljemo skozi kolesarski tunel, od Senovega do Podsrede pa nas čaka nešteto kratkih vzponov in spustov. Do naslednje (četrte) kontrolne točke v kraju Žegar (na prelazu) nas čaka 18 km lahkotnega vzpona.

Spust v dolino je vedno prekratek in že spet smo v fazi gordolčkanja. Pred Slovenskimi Konjicami gremo še skozi Žiče, kjer je kartuzijanski samostan, za njimi pa skozi Vitanje do Gornjega Doliča, kjer se priključimo na priljubljeno kolesarsko povezavo, imenovano ”Štrekna”. Do Dravograda je 25 km samo spusta, tam pa zavijemo levo in se ob reki Dravi vzpnemo do vasi Libeliče, kjer je meja med slovenijo in Avstrijo. Tam je tudi peta kontrolna točka.

Pot skoz Avstrijo ni dolga in za Pliberkom smo kmalu na mejnem prehodu Holmec, kjer ponovno vstopimo v Slovenijo. Med Mežico in Črno na Koroškem večinoma nova in lepa cesta, za nas kolesarje pa je tam tudi vedno več kolesarskih stez. Vzpon na prelaz Sleme je dolg približno 13 km in je precej nezahteven. Na vrhu dosežemo najvišjo točko tega breveta, to je 1082 metrov nad morjem. Tam je tudi šesta kontrolna točka.

Zaslužen dolg spust v dolino hitro mine in ponovno nas čaka vzpon. Tokrat kratek med Gorenjem in Mozirjem, kmalu za tem pa daljši na prelaz Črnivec, ki je na 902 metrih nad morjem. Potem pa spust in ravnina mimo Kamnika do Medvod, kjer je sedma in hkrati predzadnja kontrolna točka.

Nadaljujemo do Škofje Loke (prvič omenjena leta 973) in potem po Poljanski dolini ob reki Poljanska Sora mimo dvorca Visoko (na drugi strani reke), kjer je družinska grobnica Ivana Cankarja, še enega slovenskega pisatelja. Ob tej reki nadaljujemo do Žirov, kjer se držimo desne strani. Do Spodnje Idrije nas čaka cca 3 km vzpona, potem pa slikovit spust v dolino reke Idrijce. V Spodnji Idriji zavijemo levo in se za Idrijo, ki je znana predvsem po spretnosti oblikovanja in izdelovanja čipkarskih umetnin, začnemo ponovno vzpenjati do Godoviča (cca 10 km), za Godovičem na Črni vrh nad Idrijo in naprej do višine 870 mnv. Za tem nas končno čaka doooolg in hiter spust v Ajdovščino, kjer bomo še pred prihodom v center mesta zavili desno in se povzpeli do fascinantnega izvira reke Hubelj, ki priteče iz strme navpične stene. Do cilja nas čaka le še cca 3 km dolg vzpon na Vrtovče, potem pa le še spust in cilj, tam pa zaslužene čestitke za prevožen brevet.